{"id":28,"date":"2018-10-05T02:53:03","date_gmt":"2018-10-05T02:53:03","guid":{"rendered":"http:\/\/zupnija-brezice.si\/?page_id=28"},"modified":"2022-08-19T17:05:29","modified_gmt":"2022-08-19T17:05:29","slug":"o-nasi-zupniji","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/?page_id=28","title":{"rendered":"O na\u0161i \u017eupniji"},"content":{"rendered":"<p class=\"p1\"><span class=\"s1\">Bre\u017ei\u0161ki \u017eupniji sv. Lovrenca pripada \u017eupnijska cerkev sv. Lovrenca, ter podru\u017eni\u010dni cerkvi sv. Roka in sv. Lenarta, ter kapela v Splo\u0161ni bolni\u0161nici Bre\u017eice. \u017dupnijo od avgusta 2022 naprej upravlja \u017eupnik Ivan \u0160umljak. Ob tem sta mu v pomo\u010d kot duhovna pomo\u010dnika Peter Mar\u010dun in Milan K\u0161ela.<\/span><\/p>\n<p><strong>Cerkev sv. Lovrenca\u00a0\u00a0v Bre\u017eicah<\/strong><\/p>\n<p><span class=\"s1\">Bre\u017ei\u0161ko cerkev sv. Lovrenca sre\u010damo v virih prvi\u010d \u0161ele leta 1328, kljub temu pa smemo postaviti za\u010detke du\u0161nopastirske postojanke v \u010das okoli leta 1200. Bre\u017eice so namre\u010d \u017ee v za\u010detku 14. stoletja imele stalnega duhovnika. Prvotna cerkev sv. Lovrenca, ki so jo postavili salzbur\u0161ki nad\u0161kofi, je skupaj s pokopali\u0161\u010dem stala na nekdanjem savskem bregu nasproti dana\u0161njega \u017eupni\u0161\u010da. Danes sta na tem mestu stavbi trgovine z obutvijo in banke. V veliki povodnji leta 1781 je Sava izpodjedla re\u010dni breg ter odnesla del pokopali\u0161\u010da. Ker je cerkvi grozilo, da se bo podrla, so \u0161e istega leta kostanjevi\u0161ki cistercijani pri\u010deli z gradnjo dana\u0161nje \u017eupnijske cerkve in jo naslednjega leta tudi dokon\u010dali. Pravilno orientirana cerkev je poznobaro\u010dna centralno zasnovana stavba s fasadnim zvonikom, ki je bil v drugi polovici 19. stoletja povi\u0161an. V ni\u0161ah na pro\u010delju sta kipa sv. Janeza Nepomuka in sv. Karla Boromejskega. Notranjost sta leta 1861 poslikala Toma\u017e Fantoni in Jakob Brollo. Do danes se je ohranila poslikava kupole v ladji, polkupole v prezbiteriju in del scenske poslikave ob nekdanjih stranskih oltarjih sv. Nikolaja in sv. Florijana nad dana\u0161njim spovednicama. Leta 1966 je bila notranjost cerkve temeljito predelana. Glavni leseni oltar s sliko sv. Lovrenca je nadomestil marmorni daritveni oltar po zamisli arhitekta Cirila Zazule, ki je tudi avtor nove krstilnice in stranskega oltarja Device Marije. Oltarno steno v prezbiteriju je poslikal akademski slikar Stane Kregar. Obenem je Kregar naslikal podobo Device Marije za stranski oltar in prizor Jezusovega krsta, ki visi nad krstilnico. Kregar je avtor vitra\u017eev v ladji in prezbiteriju ter rozete nad portalom. Leta 1987 so bile na pevskem koru name\u0161\u010dene povsem nove orgle, delo orglarske delavnice Jenko iz Ljubljane. Zadnja ve\u010dja sprememba cerkvene opreme je bila zamenjava Kregarjevega kri\u017eevega pota s starej\u0161im po tirolskih vzorih naslikanim kri\u017eevim potom, ki je visel v cerkvi pred letom 1966.<\/span><\/p>\n<p><span class=\"s4\"><b>Cerkev sv. Roka<\/b><\/span><\/p>\n<p><span class=\"s1\">Dana\u0161nja romarska cerkev sv. Roka je \u017ee tretja cerkev na istem kraju. Verjetno je bila kuga, ki je v Bre\u017eicah in okolici morila med leti 1646 in 1652 vzrok, da so postavili cerkev posve\u010deno sv. Roku. Dana\u0161njo cerkev so postavili leta 1740. Nad lesenim oltarjem s kipom sv. Roka je freska Marijinega vnebovzetja s konca 18. st, delo gra\u0161kega slikarja Matije Schifferja. Od leta 1983 je bila Rokova cerkev dele\u017ena temeljite prenove, ki \u0161e poteka. Obnovljena sta bila ostre\u0161je in zvonik, narejena nova fasada. S konzervacijskimi posegi so bili osu\u0161eni zidovi, zamenjana so bila okna ter na novo polo\u017een cerkveni tlak in obnovljene kopi. Leta 1998 je bila restavrirana freska Marijinega vnebovzetja, leta 1999 pa so za\u010deli z odkrivanjem stenske in stropne poslikave v prezbiteriju in ladji. Romarski shodi pri sv. Roku so 15. in 16. avgusta ter na Rokovo nedeljo. <\/span><span class=\"s4\"><b>Cerkev sv. Lenarta\u00a0<\/b><\/span><span class=\"s1\">V bli\u017enjem \u0160entlenartu je podru\u017eni\u010dna cerkev sv. Lenarta. Prvi\u010d se omenja v letu 1443. V \u010dasu reformacije je bila edino katoli\u0161ko sveti\u0161\u010de na obmo\u010dju dana\u0161nje \u017eupnije. Pravokotna ladja s fasadnim zvonikom je iz leta 1840, osnove mo\u010dno povi\u0161anega tri-osminsko zaklju\u010denega prezbiterija pa segajo v 15. stoletje. Danes je na oltarju obnovljen kip sv. Lenarta, nekdanjo oltarno sliko, delo baro\u010dnega mojstra Antona Cebeja, pa hrani posavski muzej Bre\u017eice. Ob cerkvi sv. Lenarta je kapelica Bo\u017ejega groba iz srede 17. stoletja in pripada IV. tipu t.i. jeruzalemskih kapel. Zunanji kri\u017eev pot je vodil od Rokove ali morda od nekdanje fran\u010di\u0161kanske cerkve o prej omenjene kapelice. \u017dal sta se ohranila le dva kamnita reliefa s postaje pri cerkvi sv. Roka, ki sta bila do nedavnega vzidana v pro\u010delje Rokove cerkve, danes pa \u010daka na morebitno postavitev znamenja, kakr\u0161no je stalo pred letom 1960.<\/span><\/p>\n<p><span class=\"s4\"><b>Kapela v Splo\u0161ni bolni\u0161nici Bre\u017eice<\/b><\/span><\/p>\n<p><span class=\"s1\">Na praznik Marijinega rojstva 8. septembra 1996 je bila v Splo\u0161ni bolni\u0161nici Bre\u017eice oprta bolni\u0161ni\u010dna kapela posve\u010dena Lur\u0161ki Materi Bo\u017eji, narejena po na\u010drtih arhitekta Franca Filip\u010di\u010da. Pred 2. svetovno vojno je bila v Bre\u017ei\u0161ki bolnici \u017ee podobna kapela, ki pa so jo povojne oblasti leta 1948 zaprle.\u00a0<\/span><\/p>\n<p class=\"p1\"><span class=\"s1\">okoli leta 1200. Bre\u017eice so namre\u010d \u017ee v za\u010detku 14. stoletja imele stalnega duhovnika. Prvotna cerkev sv. Lovrenca, ki so jo postavili salzbur\u0161ki nad\u0161kofi, je skupaj s pokopali\u0161\u010dem stala na nekdanjem savskem bregu nasproti dana\u0161njega \u017eupni\u0161\u010da. Danes sta na tem mestu stavbi trgovine z obutvijo in banke. V veliki povodnji leta 1781 je Sava izpodjedla re\u010dni breg ter odnesla del pokopali\u0161\u010da. Ker je cerkvi grozilo, da se bo podrla, so \u0161e istega leta kostanjevi\u0161ki cistercijani pri\u010deli z gradnjo dana\u0161nje \u017eupnijske cerkve in jo naslednjega leta tudi dokon\u010dali. Pravilno orientirana cerkev je poznobaro\u010dna centralno zasnovana stavba s fasadnim zvonikom, ki je bil v drugi polovici 19. stoletja povi\u0161an. V ni\u0161ah na pro\u010delju sta kipa sv. Janeza Nepomuka in sv. Karla Boromejskega. Notranjost sta leta 1861 poslikala Toma\u017e Fantoni in Jakob Brollo. Do danes se je ohranila poslikava kupole v ladji, polkupole v prezbiteriju in del scenske poslikave ob nekdanjih stranskih oltarjih sv. Nikolaja in sv. Florijana nad dana\u0161njim spovednicama. Leta 1966 je bila notranjost cerkve temeljito predelana. Glavni leseni oltar s sliko sv. Lovrenca je nadomestil marmorni daritveni oltar po zamisli arhitekta Cirila Zazule, ki je tudi avtor nove krstilnice in stranskega oltarja Device Marije. Oltarno steno v prezbiteriju je poslikal akademski slikar Stane Kregar. Obenem je Kregar naslikal podobo Device Marije za stranski oltar in prizor Jezusovega krsta, ki visi nad krstilnico. Kregar je avtor vitra\u017eev v ladji in prezbiteriju ter rozete nad portalom. Leta 1987 so bile na pevskem koru name\u0161\u010dene povsem nove orgle, delo orglarske delavnice Jenko iz Ljubljane. Zadnja ve\u010dja sprememba cerkvene opreme je bila zamenjava Kregarjevega kri\u017eevega pota s starej\u0161im po tirolskih vzorih naslikanim kri\u017eevim potom, ki je visel v cerkvi pred letom 1966.<\/span><\/p>\n<p class=\"p1\">\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Bre\u017ei\u0161ki \u017eupniji sv. Lovrenca pripada \u017eupnijska cerkev sv. Lovrenca, ter podru\u017eni\u010dni cerkvi sv. Roka in sv. Lenarta, ter kapela v Splo\u0161ni bolni\u0161nici Bre\u017eice. \u017dupnijo od avgusta 2022 naprej upravlja \u017eupnik [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":55,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-templates\/fullwidth.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-28","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/28","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=28"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/28\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1925,"href":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/28\/revisions\/1925"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/55"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=28"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}