{"id":2400,"date":"2023-10-16T17:59:42","date_gmt":"2023-10-16T17:59:42","guid":{"rendered":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/?p=2400"},"modified":"2023-10-16T17:59:43","modified_gmt":"2023-10-16T17:59:43","slug":"zupnijsko-romanje-stirih-zupnij","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/?p=2400","title":{"rendered":"\u017dupnijsko romanje \u0161tirih \u017eupnij"},"content":{"rendered":"\n

Romanje iz \u017eupnij Arti\u010de, Sromlje, Pi\u0161ece, in Bre\u017eice je bilo v soboto, 14. oktobra 2023, ko smo obiskali kraje v Gornje savinjski in Zadre\u010dki dolini. Zbralo se nas je 51, na pot smo krenili z na\u0161imi duhovniki Ivanom \u0160umljakom, Milanom K\u0161ela in Petrom Mar\u010dunom.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Na\u0161e romanje se je pri\u010delo v jutranjih urah s pro\u0161njo za blagoslov, molitvijo in duhovnimi mislimi k Bogu in Mariji. V son\u010dnem vremenu smo nekaj pred deseto uro prispeli v Gornji Grad pod Menino planino, kjer so gospod Ivan, gospod Milan in Peter ter doma\u010di \u017eupnik Ivan Hrastnik v Gornjem Gradu darovali sveto ma\u0161o. Po prostornini najve\u010dja cerkev v Sloveniji, \u00a0posve\u010deni sv. Mohorju in Fortunatu, je bila zgrajena v letih 1752 do 1759 in posve\u010dena 12.7.1761, v notranjosti je na obokanem stropu zapisana letnica 1863, ko sta italijanska slikarja Fantoni in Brollo poslikala prezbiterij in kulise Bo\u017ejega groba. Cerkev ima izjemno zgodovino, ob baro\u010dni arhitekturi ter razgibani fasadi s kamnitimi kipi notranjost cerkve odlikujejo dragocene Kremserschmidtove slike iz 18. in 19. stoletja, glavni oltar pa krasi slika vseh treh zavetnikov \u2013 Device Marije, svetega Mohorja in svetega Fortunata, delo Leopolda Layerja. Notranjost cerkve\u00a0 v vsej belini in obokani prostornosti daje poudarja veli\u010dastnost tega svetega prostora, kar smo za\u010dutili \u017ee ob vstopu v cerkev. Sveto ma\u0161o so s petjem popestrili romarji ter Jelka \u017dnider\u0161i\u010d, ki je sveto ma\u0161o spremljala z igranjem na orgle. Po kon\u010danem bogoslu\u017eju smo si ogledali prenovljene prostore zakristije, kjer smo ob\u010dudovali umetelno oblikovano leseno pohi\u0161tvo ter marmorni tlak, vse so izdelali odli\u010dni mojstri v \u010dasu \u017eupnikovanja gospoda Ivana v Gornjem Gradu. V neposredni bli\u017eini gornjegrajske katedrale v stolpu ob zvoniku je \u00bb\u0160tekl\u00ab z muzejskimi zbirkami, od geolo\u0161ke do etnolo\u0161ke in verske zbirke. Eksponati in postavitev v treh nivojih v stolpu so nas navdu\u0161ili, kot tudi pogostitev v \u017eupni\u0161\u010du.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

Romanje smo nadaljevali v Radmirje, kjer nam je gospa Jo\u017eica prikazala baro\u010dne ma\u0161ne pla\u0161\u010de, ki so jih darovali v 16. in 17. stoletju kralji in kraljice evropskih dvorov. V radmirski zakladnici je tudi ma\u0161ni pla\u0161\u010d, ki ga je po izro\u010dilu lastnoro\u010dno iz svoje poro\u010dne obleke izvezla Marija Terezija. Romarsko pot smo nadaljevali proti gosti\u0161\u010du Prodnik, kjer smo imeli kosilo. Okusno kosilo in prijetno dru\u017eenje je popestril lastnik gospod Edi Jurjevec, ki je pri\u0161el pozdravit vse nas. Njegov prispevek med drugim, ki ga je omenil gospod Ivan, je bil ob \u0161kofovskem posve\u010denju novega celjskega \u0161kofa Maksimiljana Matja\u017ea maja 2021,  ko je dru\u017eina Jurjevec pripravila \u00bbpro bono\u00ab pogostitev. Njegova zgodba o delu in molitvi ter molitvi in delu, kot je dodal gospod Ivan, nas je navdahnila in potrdila, da so trdna vera, delavnost, skromnost in spo\u0161tljivost najbolj pomembne vrednote. Poudaril je vlogo svoje dru\u017eine, \u017eene Fanike in sinov Martina in Jurija, ki skupaj trdo delajo, zato so tudi uspeli v dobrih dveh mesecih urediti in o\u010distiti objekte in \u0161portni park Prodnik ter okolico. V teh krajih je povodenj naredila veliko \u0161kode tako na kmetijah, zemlji\u0161\u010dih in cestah ter mostovih, pri Jurjevcu so bile tako poplavljene kleti, fitnes in savna, \u010dolnarno s \u010dolni in kolesi pa je voda odnesla, da ne govorimo o prizadetih kmetijskih povr\u0161inah in tudi hleva. Veseli smo bili snidenja s to dru\u017eino, ki dokazuje, kako lahko mo\u010dna vera in volja do \u017eivljenja delata \u010dude\u017ee.<\/p>\n\n\n\n

O \u010dude\u017eih pa smo sli\u0161ali tudi v cerkvi v Novi \u0160tifti, kjer smo zapeli litanije Matere Bo\u017eje. \u017dupnik gospod Alojz nam je pripovedoval o zgodovini te romarske cerkve Marije Zvezde kot tudi dogodkih, ki jim je bil pri\u010da v \u010dasu \u017eupnikovanja. Zgodba o sprtih bratih, ki sta se \u017eelela pobotati in isto\u010dasno pri\u0161la v cerkev, nam odkriva, kako potrebna je sprava v dru\u017ebi in dru\u017eini. Cerkev krasi vitraj s podobo Antona Martina Slom\u0161ka, ki je leta 1854 to cerkev tudi posvetil. V cerkev Marije Zvezde, kamor je vodila romarska pot v Marijino varstvo \u017ee precej dale\u010d v zgodovino, vsako leto romajo Zagorjani, ki v nekaj dneh prepe\u0161a\u010dijo pot, dolgo 100 km. Pred cerkvijo Marije Zvezde smo se fotografirali za skupen spomin, pred odhodom pa so nas zopet presenetili in pogostili doma\u010dini. Zaklju\u010dek romanja je bil za ve\u010dino presene\u010denje, saj smo obiskali kmetijo Tonk, kjer pridelujejo odli\u010dno mleko in mle\u010dne izdelke. Ogled te mlekarske kmetije pod Menino planino, kjer redijo okoli sto krav, ni minil brez izjemnih prigrizkov, razli\u010dnih jogurtov in skutnih namazov ter doma\u010dega peciva. Tri generacije, ki so predane kmetiji in ohranjajo pomembnost doma pridelane hrane, so zdru\u017eene v prizadevanju, da (p)ostaja slovenski kmet pomemben in potreben. Kot je povedal gospodar Lovrenc skrbi za kme\u010dko gospodarstvo s soprogo Ur\u0161ko in \u0161tirimi otroci, pripomorejo pa tudi upokojeni star\u0161i. Pohvalil je svojo mlado generacijo, ki bo nadaljevala tradicijo, saj vsi radi poprimejo za delo in so ponosni na doma\u010do kmetijo. To smo za\u010dutili tudi mi, doma\u010da dekleta so pridno ponujale dobrote in nam prijazno razlagale o izdelkih. Najstarej\u0161i sin je ravno zaklju\u010deval z delom v hlevu, ko sta se pridru\u017eila na\u0161i romarski dru\u017eini \u0161e harmonikarja Nejc in Jan, ki sta nam popestrila ve\u010der. Kmetija Tonk je res nekaj posebnega, kadar bomo v tej krajih, se zagotovo zopet oglasimo pri njih. \u017de v trdnem mraku smo se odpravili na avtobus in krenili proti domu v Posavje k svojim doma\u010dim, da jim pripovedujemo o cerkvah, krajih in prijaznih doma\u010dinih. Z molitvijo in pesmijo smo se skupaj zahvalili Gospodu in Materi Mariji za to romarsko pot in hvale\u017eni za vse, kar smo ta dan prejeli in do\u017eiveli. In kot je dejala gospa, s katero sva klepetali pri Tonkovih \u2013 \u00bbtak\u0161nega romanja pa \u0161e nisem do\u017eivela, \u010deprav sem bila \u017ee na veliko romarskih poteh\u00ab. Verjamem, da smo bili vsi istega mnenja. Hvale\u017eni smo gospodu \u017eupniku Ivanu \u0160umljaku za pobudo in organizacijo ter duhovno bogato romanje.<\/p>\n\n\n\n

Za \u017dupnijo Bre\u017eice zapisala Mihaela Rudar Neral<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Romanje iz \u017eupnij Arti\u010de, Sromlje, Pi\u0161ece, in Bre\u017eice je bilo v soboto, 14. oktobra 2023, ko smo obiskali kraje v Gornje savinjski in Zadre\u010dki dolini. Zbralo se nas je 51, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-2400","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-obvestila"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2400","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2400"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2400\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2408,"href":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2400\/revisions\/2408"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2400"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2400"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-brezice.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2400"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}