O naši župniji

Brežiški župniji sv. Lovrenca pripada župnijska cerkev sv. Lovrenca, ter podružnični cerkvi sv. Roka in sv. Lenarta, ter kapela v Splošni bolnišnici Brežice. Župnijo od avgusta 2022 naprej upravlja župnik Ivan Šumljak. Ob tem sta mu v pomoč kot duhovna pomočnika Peter Marčun in Milan Kšela.

Cerkev sv. Lovrenca  v Brežicah

Brežiško cerkev sv. Lovrenca srečamo v virih prvič šele leta 1328, kljub temu pa smemo postaviti začetke dušnopastirske postojanke v čas okoli leta 1200. Brežice so namreč že v začetku 14. stoletja imele stalnega duhovnika. Prvotna cerkev sv. Lovrenca, ki so jo postavili salzburški nadškofi, je skupaj s pokopališčem stala na nekdanjem savskem bregu nasproti današnjega župnišča. Danes sta na tem mestu stavbi trgovine z obutvijo in banke. V veliki povodnji leta 1781 je Sava izpodjedla rečni breg ter odnesla del pokopališča. Ker je cerkvi grozilo, da se bo podrla, so še istega leta kostanjeviški cistercijani pričeli z gradnjo današnje župnijske cerkve in jo naslednjega leta tudi dokončali. Pravilno orientirana cerkev je poznobaročna centralno zasnovana stavba s fasadnim zvonikom, ki je bil v drugi polovici 19. stoletja povišan. V nišah na pročelju sta kipa sv. Janeza Nepomuka in sv. Karla Boromejskega. Notranjost sta leta 1861 poslikala Tomaž Fantoni in Jakob Brollo. Do danes se je ohranila poslikava kupole v ladji, polkupole v prezbiteriju in del scenske poslikave ob nekdanjih stranskih oltarjih sv. Nikolaja in sv. Florijana nad današnjim spovednicama. Leta 1966 je bila notranjost cerkve temeljito predelana. Glavni leseni oltar s sliko sv. Lovrenca je nadomestil marmorni daritveni oltar po zamisli arhitekta Cirila Zazule, ki je tudi avtor nove krstilnice in stranskega oltarja Device Marije. Oltarno steno v prezbiteriju je poslikal akademski slikar Stane Kregar. Obenem je Kregar naslikal podobo Device Marije za stranski oltar in prizor Jezusovega krsta, ki visi nad krstilnico. Kregar je avtor vitražev v ladji in prezbiteriju ter rozete nad portalom. Leta 1987 so bile na pevskem koru nameščene povsem nove orgle, delo orglarske delavnice Jenko iz Ljubljane. Zadnja večja sprememba cerkvene opreme je bila zamenjava Kregarjevega križevega pota s starejšim po tirolskih vzorih naslikanim križevim potom, ki je visel v cerkvi pred letom 1966.

Cerkev sv. Roka

Današnja romarska cerkev sv. Roka je že tretja cerkev na istem kraju. Verjetno je bila kuga, ki je v Brežicah in okolici morila med leti 1646 in 1652 vzrok, da so postavili cerkev posvečeno sv. Roku. Današnjo cerkev so postavili leta 1740. Nad lesenim oltarjem s kipom sv. Roka je freska Marijinega vnebovzetja s konca 18. st, delo graškega slikarja Matije Schifferja. Od leta 1983 je bila Rokova cerkev deležna temeljite prenove, ki še poteka. Obnovljena sta bila ostrešje in zvonik, narejena nova fasada. S konzervacijskimi posegi so bili osušeni zidovi, zamenjana so bila okna ter na novo položen cerkveni tlak in obnovljene kopi. Leta 1998 je bila restavrirana freska Marijinega vnebovzetja, leta 1999 pa so začeli z odkrivanjem stenske in stropne poslikave v prezbiteriju in ladji. Romarski shodi pri sv. Roku so 15. in 16. avgusta ter na Rokovo nedeljo. Cerkev sv. Lenarta V bližnjem Šentlenartu je podružnična cerkev sv. Lenarta. Prvič se omenja v letu 1443. V času reformacije je bila edino katoliško svetišče na območju današnje župnije. Pravokotna ladja s fasadnim zvonikom je iz leta 1840, osnove močno povišanega tri-osminsko zaključenega prezbiterija pa segajo v 15. stoletje. Danes je na oltarju obnovljen kip sv. Lenarta, nekdanjo oltarno sliko, delo baročnega mojstra Antona Cebeja, pa hrani posavski muzej Brežice. Ob cerkvi sv. Lenarta je kapelica Božjega groba iz srede 17. stoletja in pripada IV. tipu t.i. jeruzalemskih kapel. Zunanji križev pot je vodil od Rokove ali morda od nekdanje frančiškanske cerkve o prej omenjene kapelice. Žal sta se ohranila le dva kamnita reliefa s postaje pri cerkvi sv. Roka, ki sta bila do nedavnega vzidana v pročelje Rokove cerkve, danes pa čaka na morebitno postavitev znamenja, kakršno je stalo pred letom 1960.

Kapela v Splošni bolnišnici Brežice

Na praznik Marijinega rojstva 8. septembra 1996 je bila v Splošni bolnišnici Brežice oprta bolnišnična kapela posvečena Lurški Materi Božji, narejena po načrtih arhitekta Franca Filipčiča. Pred 2. svetovno vojno je bila v Brežiški bolnici že podobna kapela, ki pa so jo povojne oblasti leta 1948 zaprle. 

okoli leta 1200. Brežice so namreč že v začetku 14. stoletja imele stalnega duhovnika. Prvotna cerkev sv. Lovrenca, ki so jo postavili salzburški nadškofi, je skupaj s pokopališčem stala na nekdanjem savskem bregu nasproti današnjega župnišča. Danes sta na tem mestu stavbi trgovine z obutvijo in banke. V veliki povodnji leta 1781 je Sava izpodjedla rečni breg ter odnesla del pokopališča. Ker je cerkvi grozilo, da se bo podrla, so še istega leta kostanjeviški cistercijani pričeli z gradnjo današnje župnijske cerkve in jo naslednjega leta tudi dokončali. Pravilno orientirana cerkev je poznobaročna centralno zasnovana stavba s fasadnim zvonikom, ki je bil v drugi polovici 19. stoletja povišan. V nišah na pročelju sta kipa sv. Janeza Nepomuka in sv. Karla Boromejskega. Notranjost sta leta 1861 poslikala Tomaž Fantoni in Jakob Brollo. Do danes se je ohranila poslikava kupole v ladji, polkupole v prezbiteriju in del scenske poslikave ob nekdanjih stranskih oltarjih sv. Nikolaja in sv. Florijana nad današnjim spovednicama. Leta 1966 je bila notranjost cerkve temeljito predelana. Glavni leseni oltar s sliko sv. Lovrenca je nadomestil marmorni daritveni oltar po zamisli arhitekta Cirila Zazule, ki je tudi avtor nove krstilnice in stranskega oltarja Device Marije. Oltarno steno v prezbiteriju je poslikal akademski slikar Stane Kregar. Obenem je Kregar naslikal podobo Device Marije za stranski oltar in prizor Jezusovega krsta, ki visi nad krstilnico. Kregar je avtor vitražev v ladji in prezbiteriju ter rozete nad portalom. Leta 1987 so bile na pevskem koru nameščene povsem nove orgle, delo orglarske delavnice Jenko iz Ljubljane. Zadnja večja sprememba cerkvene opreme je bila zamenjava Kregarjevega križevega pota s starejšim po tirolskih vzorih naslikanim križevim potom, ki je visel v cerkvi pred letom 1966.